Pedro Costa in časovna svoboda filmskega ustvarjanja

Pedro Costa se je na zemljevid evropskega avtorskega filma zapisal s »počasnimi« in surovimi filmi o ilegalnem barakarskem naselju Fontainhas na obrobju Lizbone, kjer v popolni revščini in pomanjkanju živijo odpadniki sodobne družbe: narkomani, prostitutke in obubožani imigranti iz nekdanjih portugalskih kolonij. Digitalna tehnologija mu je omogočila snemanje z neomejeno količino posnetkov, ta način pa je izrazito vplival tudi na njegovo zasidranje med avtorji počasnega filma – s to razliko, da je Costa polno izkoriščanje časa prenesel tudi v počasen pristop ustvarjanja filma.