Konec (2017) je film dvojnosti – nakazuje se kot intimen portret babice, ki se sooča s svojo končnostjo, hkrati pa prinaša precej komičen portret pogrebnih ritualov. Komičnost je posledica sopostavljanja navidezno monolitne množice žalujočih proti indiferentnemu svetu. A avtor Vid Hajnšek se ne zadovolji z lociranjem tega razcepa, ampak ga najde v samem središču pogreba.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!