Prodiranje v film: pedagogika in politika filma

Vseprisotnost in vplivnost filma kot oblike javne pedagogike sta za pedagoge priložnost in izziv, kako povezovati film kot kulturno prakso s širšimi družbenimi vprašanji, družbenimi razmerji in institucionalnimi formacijami. Če hočemo film jemati resno kot motor javne pedagogike, to vsaj deloma pomeni, da moramo ugotavljati, na kakšen način življenjske prakse in vrednote v posameznih filmih utelešajo razmerja družbene moči in ideoloških predpostavk – resnici na ljubo na protislovne načine –, ki odsevajo in konstruirajo interese, strahove, hrepenenja in bojazni časa, ko je film nastal. Skladno s tem nam takšen vpogled narekuje razvijanje pedagoških praks, ki spodbujajo politični angažma, predstavljajo izziv ustaljenemu mišljenju o filmu kot zgolj razvedrilu in uporabljajo film kot kulturno vsebino z namenom, da bi premostili prepad med akademskim diskurzom v predavalnici in tistimi družbenimi vprašanji ter javnimi zadevami, ki vplivajo na družbo kot celoto.

Prevedla Janina Kos
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!