Prispevek se posveča filmu Ptičar (Robert Černelč, 2022). Po uvodnem pregledu tem, ki se pojavljajo v Černelčevem filmskem in video delu, se besedilo osredotoči na vlogo statičnega kadriranja in uokvirjanja v posnetku. Ob različnih primerih zamreženih in uokvirjenih pogledov se sprašuje, kako lahko predmeti, posneti s kamero, sami pridobijo lastnosti kamere, in sicer v tem, da sami definirajo pogled. Besedilo skuša prek razločitve Černelčevih postopkov od modernizma pokazati, kako predmeti in liki v Ptičarju obstajajo hkrati kot predmeti v diegetskem prostoru in kot vizualna (filmska) sredstva.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!