Razmislek o življenju

V tem pogledu sem razmišljal, zakaj bi sploh delal ta film, zakaj sem v krematoriju ob štirih zjutraj in snemam, kako nekdo tam kuri? Potem sem za nazaj razmišljal o bližajoči izgubi, za katero čutim, da se bom moral z njo spopasti. To je bila moja babica; nanjo sem bil zelo navezan in z njo sem se največ pogovarjal o smrti, tudi zaradi izgube dedka in vdovstva. Potem sem si na neki točki, pragmatično, kot režiser rekel, da bom snemal najine pogovore – ko sem zjutraj hodil k njej na kavo, kadar sem bil doma; če nič drugega, da jih imam za spomin …

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!