Seksualna emancipacija in vsesplošno odraščanje mladinskega filma

Kako misliti filme, ki se deklarirajo za mladinske, pa jih cenzorji zaradi (seksualno eksplicitne) vsebine vidijo kot neprimerne za mladostnike? Takšen je Kako sem izgubila nedolžnost (The Diary of a Teenage Girl, 2015), ameriški neodvisni film, ki je lani vstopil v ne preveč dolgo vrsto filmov o seksualno aktivnih in promiskuitetnih najstnicah. V njem svet sedemdesetih gledamo predvsem skozi oči spolno radovedne petnajstletnice, ki se zaplete v skrivno razmerje z materinim fantom. Tovrsten odmik od falocentrizma klasične dobe filma sam po sebi ni več izstopajoč, a daje v tem primeru osredotočenost na seksualno radovednost/deviantnost mladostnice osvežujoče realističen vpogled v dekliško psiho, dejanja glavne junakinje so pogosto še vedno (pop)kulturno determinirana, s čimer odsevajo tudi družbo in splošne sodobne mehanizme odraščanja. Zaradi kompleksnejše karakterizacije in delikatne vsebine so (predvsem neodvisni) mladinski filmi res vse pogosteje širše relevantni, a jim to še ne bi smelo jemati  edinstvene družbene vloge, ki jo imajo pri izobrazbi in nagovarjanju mladine.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!