Članek obravnava kompleksno strukturo filma Po soncu (Aftersun, 2022) v kontekstu sorodnosti med spominom in filmom. Kot tisto bistveno v filmu obravnava neizrečeno – ko se skuša odrasla protagonistka Sophie s pomočjo videoposnetkov zadnjega poletja, ki ga je preživela z očetom Calumom, temu približati, je njen poskus jalov. Calum ostane nespoznaven. Analiza film razdeli na tri ravni pripovedne strukture; prva je raven spominov in videoposnetkov, druga raven je Sophie, ki jih skuša narativno povezati, tretja je nedosegljiva raven Caluma. Njihov odnos razjasni s pomočjo teorije film-souvenir Jean-Pierra Meunierja in teorije Edgarja Morina, ki razlaga povezavo spomina in filma v antropološko-sociološkem kontekstu.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!