Sinergija med besedo in podobo
Multipliciranje reprezentacije kot način problematiziranja sodobne realnosti skozi film Ni je več
Besedilo skuša prek shematizacije nekaterih temeljnih aktualnih teoretskih debat, tj. relacije med reprezentacijo in afektom, pokazati na edinstvenost Fincherjevega filma Ni je več (2014). Izris ključnih poant omenjenih teoretskih podvzetij temelji na krajši naratološki analizi pripovednih sredstev, ki se jih poslužuje filmska adaptacija istoimenske mednarodne literarne uspešnice Gillian Flynn. V zaključni etapi besedilo sklene, da gre specifičnost filma iskati v multipliciranju reprezentacije, ki povzroči stanje presežka, konstituiranega tako s strani tradicionalnega modernističnega odnosa med subjektom in objektom (ter s tem reprezentacije) kot s strani postmodernistične dediferenciacije, pri čemer pa je ključna posledica pričujočega fenomena ta, da Ni je več ne učinkuje zgolj na strogi semiotični ravni, temveč tudi na ravni t. i. afekta.
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!