Članek obravnava uporniški pristop čilenskega režiserja Raúla Ruiza k ustvarjanju in razumevanju filmske umetnosti. Sledi njegovemu prepričanju, da podobe in slike prenašajo pomen neodvisno in nesorazmerno v primerjavi z besedami, kar osvobaja pripovedne strukture. Tovrsten pristop gledalki nudi izkušnjo, kjer fikcija izziva in se povezuje z resničnostjo, z morebitnim stvarnim učinkom. Ruizova dela so bogata z elementi folklore, mitologije in političnega komentarja, pri čemer se sanje, rituali in vsakdanji dogodki prepletajo v kompleksen filmski jezik. Njegovi filmi se upirajo poenostavitvi pripovedi, osredotočeni na osrednji konflikt, ter vabijo gledalstvo, da se aktivno in razmišljujoče vključi v vsebino filma.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!