Članek se osredotoča na film Blokada hrvaškega dokumentarista Igorja Bezinovića, ki je spomladi leta 2009 mesec dni spremljal študentske demonstracije na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Z uporabo dolgih, širokih, neprekinjenih kadrov uspe režiserju zajeti vse podrobnosti petintridesetdnevne okupacije – ali kot ji pravi Bezinović, blokade – na zagrebški fakulteti, hkrati pa se s svojo objektivno, na videz nevsiljivo estetiko približuje idealom observacijskega filma: dokumentarne podzvrsti, ki v filmski teoriji od devetdesetih let naprej uživa slab ugled. Vendar se Bezinović pomanjkljivosti opazovalne metode dobro zaveda, zato svoj celovečerec mestoma dopolnjuje s kratkimi montažnimi izseki in strogo subjektivnim kadriranjem, prevzetim iz esejske kinematografije. Ravno ta splet opazovalnosti in angažiranega aktivizma je, kot trdi besedilo v zaključku, Bezinovićeva največja odlika.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!