Pobeg iz konteksta, v katerega smo integrirani, ni le del taktike preživetja, temveč tudi nujni korak ojačanja naše prezence v svetu. Pobeg je izraz želje po prelomu z genetsko zamejeno psihologijo skupnosti, ki ji (ko se tako odločimo) ne želimo več pripadati. Bežanje je del procesa določanja in oblikovanja naše prisotnosti v svetu, temelječem na ustrahovanju, ki hrani potrebo po pobegu kot načinu, kako se otresti strahu in živeti svobodno. Umetnost kot stvar pobega – v dokumentarcu o Marini Abramović Vrnitev domov (Povratak kući – Marina Abramović i njena deca, 2020) in kot osebna izkušnja.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!