Vesolje na velikem platnu: Razmislek o tehnotopičnih, tehnopesimističnih in tehnostalgičnih vidikih reprezentacij

Prispevek predstavi troje zgodovinsko vztrajnih načinov upodabljanja vesolja v filmu, tj. tehnooptimistično, tehnopesimistično in tehnoskeptično prepletanje podob in naracij, ki, kot ugotavljamo, odražajo določeno prepričanje glede odnosov med človekom, tehnologijo in podobo. Na podlagi te triade skiciramo tudi genezo razmeroma novega, t. i. tehnostalgičnega momenta filmske produkcije o vesolju – fascinacije sodobnih filmov nad zgodovino vesoljskih programov in njihovih akterjev z vesoljskimi tehnologijami preteklosti in, kot ugotavljamo v besedilu, z določenimi predpostavkami o preteklih razmerjih med človekom, tehnologijo, vesoljem in njegovimi filmskimi reprezentacijami.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!