Prispevek predstavi različne načine zavzemanja za vzpostavljanje in preizpraševanje kolektivnega spomina, ki so značilni za postjugoslovanske filmske kulture. Cilj članka je razdelati idejo, da je spominsko delo v kontekstu sodobnih filmskih kultur način medijskega udejstvovanja, ki se oblikuje v mrežah regionalnih in transnacionalnih infrastruktur, ki poleg filmskih ustvarjalcev vključujejo različne vratarje, mehanizme financiranja in institucionalna okolja. Ob analitičnem pregledu akademskih razprav o definiciji, prevladujoči estetiki, ciljih in delovnih metodah, značilnih za postjugoslovanski film, se članek posveča orisanemu argumentu, pri čemer poudarja nekatere načine, kako se je ta rastoči korpus ukvarjal s spominom, tako da je delal z zgodbami o preteklosti in pogledi nanjo, prispeval k dokumentaciji in vzpostavljanju novih mnemotehničnih korpusov in generiral neposreden in posreden vpliv na kolektivni spomin v kontekstu regionalnih kritiških razprav, festivalov in trendov.

Besedilo je na voljo v pdf obliki:

Zavzemanje za kolektivni spomin in spominsko delo v postjugoslovanskih filmskih kulturah: refleksije, premisleki in obzorja