Ženska pod vplivom

Stojan Pelko KINO! 48

Članek predlaga vstop v Cassavetesov film Ženska pod vplivom (A Woman Under the Influence, 1974) prek razsežnosti glasu. Ključni teoretski referenci za to sta Michel Chion in Mladen Dolar. Glas je tisti fenomen, ki ga najdemo v presečni množici telesa in jezika, ravno kolikor ne pripada ne enemu ne drugemu. Analiza detektira tiste prizore filma, v katerih se glavna junakinja Mabel Longhetti (Gena Rowlands) sooča s problematiko glasov in njihovih nevidnih, odsotnih virov, Cassavetesova režija pa ravno na tem neujemanju vidnega in slišnega, na razcepih avdio-vizualnega, gradi specifičen prostor, ki ne sestavlja podob, temveč veriži drže, s čimer »čas vpisuje v telo, mišljenje pa v življenje« (Gilles Deleuze). Monografska študija filma Ženska pod vplivom (vz)postavlja Cassavetesa kot mojstra modernista, enakopravnega sogovornika Rossellinija in Jeana-Luca Godarda.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!