Za nami je filmskokritiška festivalska delavnica Ostrenje pogleda na Animateki!
Na letošnji Animateki delavničarji niso zalezovali avtorjev, še manj pa so se gostili na slovitih Animatekinih pojedinah. Tudi karaok ni pel nihče. Morda deluje kot, da je šlo za sila sramežljive udeležence, a leto 2020 je leto covida-19, zato je tudi Ostrenje pogleda zasedalo v spletnih konferenčnih sobah.
Kljub razdalji so med Ostrilci zapele debate, kjer so se srečali predvsem v nasprotjih: je material, uporabljen v filmu Plantarium (Tomek Ducki, 2020) krep papir ali koprena? Kaj uporaba enega ali drugega materiala pove o odnosu očeta in sina, ki ga upodablja animacija? Ali dogajanje v filmu Vrzeli (Mezery, 2020), ki iz tematizira izgubljanje spomina zaradi tumorja, opazujemo s perspektive brata ali sestre? In kaj ta dilema pove o celostnem občutenju filma, njegovi ideji? Kaj v filmu Dom (Home, 2019) pove o zgodbi migrantov Londona 19. stoletja dejstvo, da so liki narejeni iz akrilnega stekla, in kako z uporabo filca vzpostavi občutek bližine do svojih likov film Song Sparrow (2019)?
Razmisleke o teh in še marsikaterih drugih vprašanjih najdete pod zavihkom Ostrenje pogleda na Animateki! 2020, kjer se nahajajo teksti udeležencev delavnice Staša Čebularja, Špele Jensterle, Eve Korenjak Lalovič, Vesne Markič, Romana Rusa, Neje Simončič in Zale Žagar.
Pod mentorstvom dr. Maje Krajnc in Roberta Kureta, so na letošnji ediciji filmskokritiške delavnice na Animateki ostrili: Špela Jensterle, Eva Korenjak Lalovič, Vesna Markič, Neja Simončič, Zale Žagar, Sara Kovačič, Staš Čebular in Romana Rus.