NAGRADA NIKE BOHINC: 3x v KINU! 49/50 JUHU
Društvo slovenskih filmskih publicistov in publicistk Fipresci in revija Ekran je 20. decembra 2023 sta v Slovenski kinoteki že drugič podelila strokovne nagrade za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike.
Nagrade Nike Bohinc so podelili v treh kategorijah: za najboljšo kritiko, za najboljši teoretski tekst oziroma esej in za najboljši intervju. Nagrada nosi ime v spomin na eno vidnejših članic društva Fipresci, prvo urednico Ekrana ter eno izmed najpomembnejših filmskih kritičark v našem prostoru.
K prijavi za Nagrado Nike Bohinc so bili povabljeni vsi filmski kritiki in kritičarke ter publicistke in publicisti, katerih prispevki so bili objavljeni v registriranih medijih v obdobju od 20. 11. 2022 do 20. 11. 2023. Prijavljene prispevke je ocenjevala tričlanska strokovna žirija v sestavi Maša Peče, filmska kritičarka, kuratorka, urednica, prevajalka in ustanoviteljica ter direktorica festivala žanrskega filma Kurja polt, Aljoša Harlamov, glavni urednik Cankarjeve založbe in publicist ter član podkasta o žanrski umetnosti O.B.O.D. in Peter Žargi, ki se ukvarja z gledališko glasbo in arhitekturno fotografijo, kot kritik pa s filmsko glasbo ter ideologijo v filmu.
Žirija je o svojem delu zapisala naslednje: »Člani žirije smo se ob branju in vrednotenju izdatne bere prijavljenih besedil enoglasno strinjali, da je izbira nagrajencev v treh kategorijah, torej tistih najboljših, večji in kompleksnejši izziv, kot smo pričakovali. Razlog za to je po eni strani zanimiva hibridnost pristopov mnogih avtorjev in del, ki prehajajo med kritiko, esejistiko, teorijo in svobodno formo, kar otežuje samo razvrščanje v tekmovalne kategorije. Po drugi strani pa izjemna raznolikost tako tematik kot pristopov k filmski misli in pisanju, ki onemogoča enostavne primerjave med deli. Različna zanimanja in ozadja smo nenazadnje k nalogi prinesli tudi člani žirije in tako moramo priznati, da je v prvi vrsti zmagal argument. Za razmišljanja in razglabljanja se zahvaljujemo vsem prijaviteljem. Nagrajencem pa čestitamo za sijajna dela.«
Na javni poziv za nagrado Nike Bohinc je letos prispelo 48 prispevkov iz 6 različnih medijev. Žirija je nagrade podelila v vseh treh kategorijah: za najboljšo kritiko, za najboljši teoretski tekst oziroma esej in za najboljši intervju. Teksti, za katere so prepoznali, da dosegajo najvišje standarde stroke so:
NAJBOLJŠA KRITIKA:
Mia Hansen-Løve: potrpežljiva pripoved (Oskar Ban Brejc)
Objavljeno v KINO! št. 49–50/2023
Kritika filma Nekega lepega jutra Mie Hansen-Løve filmskega kritika in teoretika Oskarja Bana Brejca je natančna analiza posameznih ključnih filmskih prizorov, ki so postavljeni v kontekst režiserkinega filmskega opusa, celote filma in kritikove premišljene interpretacije. Z njo elegantno in tudi za širšo javnost zanimivo povezuje strukturo filma, montažo in igro ter vrednoti specifični filmski jezik v ekonomičnem, a učinkovitem jeziku kritike, ki pa si v poantah dovoli tudi nekaj poetičnosti, s katero se skuša približati večpomenski čarovniji obravnavanega filma.
NAJBOLJŠI ESEJ/TEORETSKI TEKST:
Morda kdaj spet: trajnostno varovanje filmske dediščine (Kristian Božak Kavčič)
Objavljeno v KINO! št. 49–50/2023
Prispevek Kristiana Božaka Kavčiča, podkrepljen z avtorjevim raziskovalnim delom in pogovori s stroko, na tehten in aktualen način osvetljuje problematiko digitizacije na področju ohranjanja filmske dediščine, njenih motivacij, ozadij, problemov in posledic. Še več, s trezno analizo pogosto samoumevnega in v marsičem zmotnega enačenja širših družbenih trendov digitalizacije in trajnostnosti, avtor preseže svojo že tako pomembno osrednjo tematiko varovanja filmske dediščine in napelje bralca k razmisleku o obravnavani problematiki znotraj celotnega filmskega področja in širše družbene realnosti.
NAJBOLJŠI INTERVJU:
Video kratki stik v 21. stoletju: turboekstraktivizem in nekrokapitalistična abstrakcija – intervju z Marino Gržinić (Nina Cvar)
Objavljeno v KINO! št. 49–50/2023Pogovor Nine Cvar z Marino Gržinić preseže prepogosto behind-the-scenes mentaliteto filmskega intervjuja in opominja na moč te besedilne zvrsti kot forme, ki lahko s poglobljenimi nastavki bralca kategorično usmeri v nadaljnje raziskovanje in razmišljanje. Avtorica preko obsežnega poznavanja obravnavane tematike ter opusa intervjuvanke pravzaprav soustvari teoretsko besedilo, katerega vsebino je težko zajeti z nekaj besedami, vsekakor pa preko poizvedovanja o videoumetnosti izpostavi tiste vidike prepleta kapitalizma in umetnosti, ki so žal še vedno prepogosto prezrti.