Učinek filmske govorice Sadežev pozabe (Mila, 2020) na gledalčevo doživljanje je ključen del ideje filma. Grški celovečerec spremlja Arisa v znanstvenofantastičnem svetu, ki ga je zajela pandemija amnezije. Narativna struktura temelji na kronološkem sosledju sprememb v liku in učinku, ki se z njimi spreminja. Zaradi izpustov informacij o čustvenem doživljanju ali potujitve se odpira vprašanje pomena forme onkraj zgodbe, tudi njenega političnega ali filozofskega sporočila. Govorica prostora, prikaz likov in ekspresivnost igre vplivajo na naše doživljanje, eksistencialna ideja filma pa se povezuje z našimi spomini in identiteto. Režiser Nikou z namensko rabo filmskega izraza sproža čustveni in miselni odziv ter odpira vprašanja o pomenu spomina in identitete.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!