Film Sreča (Le Bonheur, 1965) je bil ob izidu deležen ogorčenih odzivov ter, po besedah režiserke Agnés Varda, nerazumljen. Na prvi pogled gre za zgodbo o srečni mladi družini, kjer mož izven zakona najde srečo s še eno lepo mlado svetlolasko. Kot tak bi bil film bleščeč prikaz pomanjkanja ženske avtonomije in slepe podreditve moškemu. Članek pa predlaga interpretacijo, v kateri je film kritika samega sebe. To doseže z Brechtovsko potujitvijo ter vzbujanjem nelagodja, ki močno spominja na Freudov unheimlich. Tako ni le feministična kritika položaja ženske v idiličnem klišeju, temveč kritika klišeja samega.

Besedilo je na voljo v pdf obliki:

Idila klišeja in njeno nelagodje v Sreči Agnès Varda