Avdiovizualna, estetska in izkustvena plat videoiger in filmov

Ustvarjalci videoiger so se že od nekdaj zgledovali po estetskih in vsebinskih prijemih iz sveta filma. Kljub popularnosti spajanja elementov videoiger in filma so študije iger razmerje med enimi in drugimi pretežno zanemarile. Prispevek poskuša pokazati, da sta tako naratološka kot ludološka pristopa k preučevanju videoiger, ki sta se izoblikovala konec devetdesetih, njihov status opredelila na zanimiv, a pomanjkljiv način. Poleg idejne in mehanične plati videoiger je treba v zakup vzeti tudi tehnično, estetsko in vizualno plat, ki jo v marsičem delijo s filmi. Navsezadnje poskuša opisati, kako ta podobnost temelji tudi na subjektivni recepciji gledalca oziroma igralca.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!