Esej se ukvarja s ključno vlogo partizanskega filma pri vzpostavljanju jugoslovanske identitete. »Telurični« značaj partizanov v tej vlogi nastopa kot povezava med partizanskimi pohodi, njihovo strateško prednostjo poznavanja terena in oblikovanjem skupnega namišljenega prostora. Zastavljena je teza, da so identiteto povojnega filmskega občinstva, ene prvih integriranih skupin v Jugoslaviji, v veliki meri oblikovali prav partizanski filmi (s svojimi zabavnimi, a vendar ideološko obteženimi »Pro Aris et Focis« misijami). Boj za pravo stvar, telurična borba, mobilne enote in neredna vojska, sestavljena iz pripadnikov ljudstva, so štiri poglavitne značilnosti partizanskega boja – esej jih analizira s pomočjo ponovnega branja nekaterih najbolj priljubljenih jugoslovanskih partizanskih filmov.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!