Feminizem in girlhood skozi kaos in dekonstrukcijo v Marjeticah

Marjetice (Sedmikrásky, Věra Chytilová, 1966) je avantgardni film češkega novega vala, ki navdušuje predvsem s svojo divje eksperimentalno in nadrealistično estetiko. V prispevku raziskujem, kako se v filmu skozi uporabo kompleksne mreže vizualnih jezikov, ki jih režiserka tke in plasti s pomočjo igrivega in inventivnega kadriranja, montaže, igre z barvami, ponavljajočih se predmetov v simbolni vlogi in izmikanja vzročno-posledični logiki, gradi feministični narativ. Vse našteto interpretiram kot načine, kako Věra Chytilová gledalca namensko distancira, mu ponuja nove asociativne možnosti in vabi v dialog z videnim. V nadaljevanju pa podobo razigrane, svobodne in subverzivne dekliškosti, ki jo v filmu upodablja Chytilová, navežem na sodobni (pop)kulturni fenomen girlhood in v tem iščem razloge, zakaj avantgardni film iz šestdesetih resonira s sodobnim (dekliškim) občinstvom.

Besedilo je na voljo v pdf obliki:

Feminizem in girlhood skozi kaos in dekonstrukcijo v Marjeticah