Kam je izginilo sonce

Vedno, ko grem v kino
snemam svoj film,

moje ustnice
se nalahno
dotikajo tujih usod

 

_

 

Jeremija

Nič ni tvoje,
vse stvari te merijo
z oddaljenimi pogledi

lupina smeha
se prazni
z roparskim krohotom

smrt lebdi na vekah
kot hobotnica ujeta
v brezno morja

pometaš šepet ustnic
grozo v očeh boga

v odprtih zidovih
se boriš za življenje

 

_

 

Kolesarska kronika

(Morilci smo krotki kot ovce)

O, morje in kolo,
val ob valu
razbija samoto

veliko smrti
se kotali po svetu

ena se rodi skupaj
s praznino občestva

 

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!