Filmske pesmi

Igor Bizjan maj 2007 KINO! 1

Vedno, ko grem v kino
snemam svoj film,

moje ustnice
se nalahno
dotikajo tujih usod

Nič ni tvoje,
vse stvari te merijo
z oddaljenimi pogledi

lupina smeha
se prazni
z roparskim krohotom

smrt lebdi na vekah
kot hobotnica ujeta
v brezno morja

pometaš šepet ustnic
grozo v očeh boga

v odprtih zidovih
se boriš za življenje

(Morilci smo krotki kot ovce)

O, morje in kolo,
val ob valu
razbija samoto

veliko smrti
se kotali po svetu

ena se rodi skupaj
s praznino občestva

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!