Nedavno gostovanje Jacquesa Rancièra v Ljubljani, ki je obeležilo slovensko izdajo njegove knjige Aisthesis: prizori iz estetskega režima umetnosti (Maska, 2015), smo izkoristili za pogovor o časovnosti filma in napetosti med logiko pripovedi in vrstenjem čutnih vtisov, ki jo najdemo tako v filmu kot v literaturi. Fikcije, ki strukturirajo naš čas ter povezujejo dogodke v njem, po Rancièru niso le orodja režiserjev in romanopiscev, ampak sovpadajo tudi z družbenimi delitvami. Rancière je teze iz knjige Kinematografska pripoved, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu (Društvo za širjenje filmske kulture Kino!, 2010), pred nekaj leti razširil z deli Les écarts du cinéma (La fabrique, 2011) in Béla Tarr, le temps d’après (Capricci, 2011).

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!