Gejevski in lezbični filmi danes in jutri

»Če ljubezni ne daš, je ne moreš dobiti. Če ljubezen izgubiš, je nisi izgubil, ker je zares nisi imel. Vse v kozmosu je relacija.«

O homoseksualnosti se veliko govori, ker je to zadnja velika politična tema, na kateri se krešejo leve in desne stranke. O homoseksualnosti veliko govorijo tudi religiozni ljudje, ki menijo, da je homoseksualnost moralna aberacija ali odklon, ki jo/ga je treba prepovedati, kakor opredeli to njihovo stališče Sullivan: »Najobičajnejše razumevanje homoseksualnosti je že od nekdaj privlačno preprosto. Gre za stališče, da je homoseksualnost odklon in da so homoseksualni akti odvratni. Homoseksualnost je razumljena kot bolezen, ki jo je treba zdraviti, homoseksualni akt (torej seksualna dejavnost dveh oseb istega spola) pa je prestopek, ki mora biti zakonsko sankcioniran, družba pa ga mora zavračati. Vsa človeška bitja so torej v svojem bistvu heteroseksualna, poskus spodkopavanja te osnovne identitete pa je zločin proti naravi sami. Zagovarjanje homoseksualnosti tako v resnici predstavlja napad na samo možnost obstoja civilizacije, ki jo predstavljata heteroseksualna zveza in njena družbena veljava, hkrati pa pervertira naravni načrt, ki je moškega in žensko postavil kot dva osnovna komplementarna dela univerzuma« (Sullivan; 2008: 15). Po tem pogledu se iz domnevne nenaravnosti homoseksualnosti (homoseksualnost naj bi bila po njihovem v nasprotju z naravo, ker se ne more reproducirati) izpeljuje moralno prepoved – če v naravi homoseksualnost domnevno ne obstaja, je tudi v družbi ne sme biti. Kaj pa če je homoseksualnost del same narave in velikega reda stvari, kakor kažejo homoseksualni odnosi tudi med živalmi – kajti če homoseksualnost ne bi bila del velikega reda, potem je ne bi bilo niti med živalmi niti med ljudmi (in to od začetka civilizacij). Ali to potemtakem pomeni, da je homoseksualnost protislovje same narave? Morda pa ne, morda je homoseksualnost možnost, da se z intimnim povezovanjem istospolnih posameznikov in posameznic pokažejo ostali pozitivni rezultati duševnega in ne zgolj fizičnega »plojenja«. Ali kakor pravi Platon: »Tisti, ki skrbijo bolj za telesni nivo, se ukvarjajo s potomstvom in ljubeznijo do ženske, tisti, ki skrbijo bolj za duševni nivo, se ljubijo z moškimi in jih zanimajo predvsem pravičnost, krepostnost in najvišja modrost, ki je vednost o lepoti, resnici in dobrem kot takem« (Platon; 1960: 103). Resnica pa je steber, resnica je opora (tebi in ostalim) in ljubezen je povezana z resnico. Ljubezen pa je, kljub svoji moči, nežna in razumevajoča, topla in konkretna roka, ki te prime in drži, ko ti je hudo in lepo. Resnica je tako dobra novica in takšna je tudi ljubezen, povezana z resnico. In resnica je pravica – vezana na povsem realne stvari.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!