Golo življenje. V prijateljstvu. O Romualdu Karmakarju

Romuald Karmakar, rojen 1965 v Wiesbadnu; oče Iranec, posvojitelj Indijec, mati Francozinja; državljanstvo: francosko. Odrasel med drugim v Atenah (1977-82), kjer je obiskoval nemško šolo, in v Münchnu, kjer je leta 1984 maturiral. Trenutno stanujoč v Berlinu.

Kot filmski ustvarjalec samouk. Praksa pri nekem fotografu. Asistenca pri režiji Herbertu Achteernbuschu (“Mixwix”, 1988).

Leta 1984 nakup kamere, super osmičke; nastanejo pol-apokrifna zgodnja dela, h katerim sodita Candy Girl in Gehirne schwerfälliger Bauern, kot piše na kolutu s filmsko kopijo – verjetno pa se film imenuje drugače. Karmakar pripada okolju kinodelavnic, nasploh münchenski pank sceni, kamor so med drugimi sodili tudi slikar Florian Süßmayr, pisatelj Rainald Goetz ter filmska ustvarjalka in teoretičarka Hito Steyerl; Süßmayr je sodeloval pri slikovni podobi več Karmakarjevih del, nekatere njegove slike je mogoče videti v Die Nacht singt ihre Lieder (2003); Goetz in Karmakar sta igrala glavni vlogi v hommageu Warholu Einsame Cowboys Anatola Nitschkeja (1985), moška glavna vloga v Die Nacht singt ihre Lieder (zopet) bere Goetzov Abfall für alle. Leta 1985 Karmakar posname svoj prvi celovečerni igrani film, Eine Freundschaft in Deutschland: natančno preučeno špekulacijo o Hitlerjevih zgodnjih letih v Münchnu in njegovem odnosu do nečakinje — punkovsko dejanje prisvajanja nemške zgodovine, s Karmakarjem kot Hitlerjem za pusta. Podobno odločilno delo, ki zaključuje Karmakarjevo obdobje super osmičk, je končano v letu 1989, vendar zaključeno šele leta 1994 – Der Tyrann von Turin: Razmišljanja o Nietzscheju med norostjo in obljubo zadnje leto njegovega življenja pred napotitvijo v psihiatrično bolnišnico.

Prevedla Marjeta Lavrič
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!