Hayden White problematizira dilemo »zgodovinopisja« na osnovi predpostavke, da se vse bolj izenačujeta vizualna ter govorna in pisna narava zgodovinskih gradiv. Zato dokazuje, da je koncept historiofotije (reprezentacije zgodovine in prepričanj o zgodovini z vizualnimi podobami in filmskim diskurzom) lahko pri obravnavi pretekih dogodkov enakovreden historiografiji (predstavljanje preteklosti z jezikovnimi podobami in pisnim diskurzom). Vizualno gradivo tako ne pomeni več zgolj »ilustracije« zapisanemu ali izrečenemu, temveč je lahko avtonomno sredstvo preučevanja in podajanja minulega. Dileme zgodovinskosti filma kot historiofotije je mogoče obravnavati kot odpiranje možnosti, da zgodovinski avdiovizualni izraz postane enakovredna, suverena metoda reprezentacije razvoja človeštva.

Prevedel Urban Tarman
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!