Članek se v dveh delih osredotoča na povezavo med Edwardom Hopperjem in filmom. Po uvodnih komentarjih o primerjavi gibljive filmske podobe in statične podobe slike se članek najprej  osredotoči na pomen zunanjosti polja pri Hopper­jevem slikarstvu. Njegovo uporabo zunanjosti polja primerja z uporabo zvoka v zgodnjih filmih Roberta Altmana. V drugem delu primerja članek Hopperjeve pers­pektivične in prostorske distorzije s konceptom in učinkom glitcha v filmu. Glitch v filmu Holy Motors (Leos Carax, 2012) je predstavljen kot način razumevanja dveh glavnih interpretativnih pristopov v eksperimentalnem filmu, obenem pa poskuša razširiti razumevanje Hopperjevega slikarstva.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!