Prispevek v kontekstu upornega duha iranske kinematografije obravnava filmski esej scenaristke in režiserke Farahnaz Šarifi Moj ukradeni planet (Sayyareye dozdide shodeye man, 2024). Film, ki je nastajal v izgnanstvu v Nemčiji, prikazuje režiserkin intimni upor proti vladajočemu režimu in številne izzive, s katerimi se spopada njena domovina, ujeta v neskončno kolesje opresije in nasilja. Šarifi podrobno beleži in spotoma ves čas tudi (samo)reflektira politično zgodovino Irana, od islamske revolucije do današnjih dni, ter na ta način afirmira lastni ali, bolje rečeno, alternativni narativ države, ki se razlikuje od tistega, ki ga vsiljuje uradna zgodovina.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!