Namen članka je poiskati razmerje med filmom in arhitekturo na način, da se ju obravnava kot ločeni umetnostni zvrsti preko nekaterih občih določil, ki izkazujejo razlike in enakost med njima. Ta določila so: obstoj, prisotnost, materialnost, tehnološkost in spomin. Študija zgodovinskega razvoja ter pojavnosti filma in arhitekture zasnuje razumevanje razmerja z Bazinovim konceptom »kompleks mumije«, ki vodi do sklepa, da film omogoča radikalno razširitev obstoječih pomenov arhitekture, s čimer pa se povratno izkazujeta tudi bistvena zmožnost in pomen filma.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!