Konec igre

Film je v kontekstu telesnosti frustriran – ne more mobilizirati telesa med drugimi telesi v prostoru dogodka, saj je njegov prostor predvsem virtualen, njegov »dogodek« pa močno posredovan. Za razliko od hepeninga film ne more sprožiti (inter)akcije »v sebi«. Videodokumenti Obzorniške fronte kažejo negostoljubnost sistema do beguncev in odpirajo vprašanje, kako delati skupnostno potentno umetnost. Ali ni ravno igra (v ludičnem pomenu) njena osnova?

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!