Morda kdaj spet
Trajnostno varovanje filmske dediščine
Zgodovina filma in filmskega je zgodovina krhkih filmskih podob. Analogni nosilci so se izkazali za samouničevalne, in poseben napor je potreben, da se podobe, ki so nanje zapisane, ohrani. Prihod digitalnih rešitev v novem stoletju je obljubljal veliko – z digitizacijo naj bi rešili dve zagati analognih materialov: hitro propadanje ob neoptimalnih pogojih in nedostopnost. Par desetletij hranjenja filmskih podob v digitalnih oblikah pa kaže, da se poraja vse več izzivov. Prispevek premisli področje varovanja filmske dediščine (predvsem v digitalnih oblikah), pri čemer posebej obravnava ideji ohranjanja in dostopa. Kot ključno vodilo, s katerim bi bilo mogoče razrešiti vsaj del izzivov, prepozna vzpostavitev trajnostnega delovanja – praks, ki bi prihodnjim generacijam omogočile, da bi imele vsaj takšne možnosti, kot jih imamo mi. V okviru koncepta trajnostnosti se dotakne predvsem ekonomskega vidika in vidika znanja.
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!