Nihče kot on – špageti vestern kot ironija moralnega perfekcionizma

Žanr vesterna, ki je sočasen z nastankom filma, je bil zmeraj bolj stvar »Vzhoda« kot »Zahoda«, odprt pa je bil tudi za ironijo. Kot pokaže Bazin, je vesternu lastno univerzalno sporočilo, ki doseže široko občinstvo: skozi kulturno in deloma zgodovinsko analizo skuša pričujoči članek prikazati moralni perfekcionizem kot pomemben element tega sporočila. Ker pa je moralni perfekcionizem utemeljen na etiki »zaupanja vase« in na ideji razširjanja sebstva brez vnaprej postavljenih ciljev, je kot tak transgresiven. Članek želi pokazati, da lahko nekaj končnih in ironičnih posledic te etične ideje raziščemo skozi naknadni žanr špageti vesterna, ki mit perfekcionizma negira tako, da iskanje globljega sebstva zamenja z iskanjem zlata in posedovanjem orožja. Posebno pozornost namenjamo filmu Moje ime je Nobody (My Name Is Nobody, 1973), zadnjemu, ki ga je produciral Leone, v njem pa vidimo materializacijo skeptikove želje po preseganju kontingence življenja.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!