O dejanskosti neobstoječega
Še ne povedane zgodbe: Režiserjeve beležke o izgnanstvu, družini in filmu (Neispričane priče), Rajko Grlić
Recenzija monografije filmskega režiserja, scenarista, predavatelja Rajka Grlića Še ne povedane zgodbe: Režiserjeve beležke o izgnanstvu, družini in filmu, ki je v originalu izšla leta 2018, v slovenskem prevodu Ženje Leiler Kos pa leta 2022 pri založbi Slovenske kinoteke, se posveča nekaj ključnim fenomenom, ki jih avtor obravnava v tej svoji filmski avtobiografiji. Osredotoča se na vprašanja vloge in pomena jugoslovanske in postjugoslovanske kinematografije, katere predstavnik je bil Grlić, poleg tega pa preizprašuje vidike fenomena praške šole, pojmovnosti, ki so jo vanjo uvrščeni avtorji vseskozi neuspešno zavračali. Hkrati preučuje strukturo in pomen leksikonskih gesel, ki si sledijo po abecednem redu ter zajemajo konceptualnosti filmske izraznosti, interpretirane skozi izrazito avtorsko perspektivo doživljanja, interpretiranja ter realiziranja filmske ustvarjalnosti.
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!