Disciplina primerjalne književnosti in njen poudarek na etnolingvističnih enotah, »ki naj se primerjajo«, se zdi precej neustrezen model za pristop k preučevanju povsem industrializirane kulturne forme, kakršna je film. Sploh se nam ni treba niti spomniti sostorilstva primerjalne književnosti in primerjalne religije ter tega, da je Goethejeva ideja »svetovne literature« napeljevala na domnevno splošnost zahodnokrščanskih vrednot kot merila za merjenje stopnje, do katere se določeno »regionalno« literarno delo drži norme, ki velja za univerzalno. Kljub temu pa je natanko pridih klerikalnega mišljenja, ki se drži primerjalne književnosti, tisti, ki nakazuje, zakaj bi bilo vredno mutatis mutandis razmisliti o ideji primerjalnih filmskih študij.

Prevedla Maja Lovrenov
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!