Oče, sonce in uročeni pogled: Vojna zvezd (Epizode IV, V in VI)

Pričujoči esej je interdisciplinarni poskus spajanja filma in filozofije s pomočjo naratologije in psihoanalize. Ukvarjamo se s filozofskimi refleksijami vizualnosti in de/rekonstrukcijo subjekta v filmih. Na primeru specifičnih naslovov iz serije Vojna zvezd si pomagamo z Jean-Louis Baudryjevimi razmišljanji o Platonovi prispodobi votline, ki je odigrala formativno vlogi v filmski teoriji, kot tudi z možnostjo njene dekonstrukcije s pomočjo Derridajevih konceptov. Ti koncepti dopolnjujejo in specifizirajo psihoanalitsko obarvana razmišljanja o odnosih med očetom in sinom, kakršni obvladujejo fabule novih hollywoodskih filmov, kot je npr. serija Vojna zvezd.

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!