Namen eseja je prikazati tesno povezavo med partizanom kot večstransko, spremenljivo figuro in partizanskim filmom kot žanrom, ki privzema figure različnih drugih žanrov, od komedije, vesterna, vohunske melodrama in drugih. Ta zmožnost mimikrije (aktualizacije različnih potencialnih opcij) je zakoreninjena v politično naravo obeh, partizana in žanra partizanskega filma. Zavoljo te politične specifike je za opredelitev žanra pomembna tesna povezava vsakega »primerka« z ideološkim, kulturnim in socialnim statusom quo. Prvič v zgodovini filma je žanr tesno sinhroniziran z zgodovinskim dejstvom države, konkretno Sovjetske zveze. Prek analize zgodnjih let sovjetskega partizanskega filma želim pokazati, da zgodovina in filmska zgodovina še nikoli nista bili tako tesno povezani. Transgresije in odstopanja od pravil, prečenje mej med družino in državo, zasebno in vojaško – te poteze opredeljujejo tako partizana kot žanr partizanskega filma.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!