Podoba-glas skozi filmske reprezentacije Boba Dylana

Skozi analizo filmskih reprezentacij Boba Dylana skušamo vzpostaviti pojem podobe-glasu. Pri tem izpostavimo pomen dvojne oziroma multiple ekspozicije, ki pa je ne omejimo na sopostavljanje dveh podob, temveč razširimo na sopostavljanje podob in glasov. Razmerje med podobo in glasom razvrstimo v različne kategorije glede na status obravnave »zunajfilmske resničnosti«. Znotraj tovrstne klasifikacije iz obraza izvedemo veliki plan kot specifičen način mutliple ekspozicije, ki jo opredelimo kot masko. Maske razdelimo glede na njihovo transparentnost, prosojnost, preko tovrstne operacije opredelimo tudi pojem identitete, ki jo definiramo preko pojma (ne)istovestnosti-s-samim-seboj.

The integral version of this article can be found in the printed KINO!