Podobe Ljubljane v filmu Vesna

Celovečerni film Vesna (1953) sodi med prve uspešnice slovenskega igranega filma in med njegove prve komedije. Komedija – tako gledališka kot filmska – pa pogosto gradi svoje uprizoritve na karikiranju nastopajočih likov, na vzpostavljanju kontrastov med njimi ter njihovimi besedami in dejanji. Na eni strani dejavno, nemirno, konfliktno, celo kaotično življenje, na drugi urejeno, umirjeno življenje resnobnih ljudi; dobri značaji se spopadajo s slabimi, dobrovoljni, šaljivi, razposajeni v nenehnem trenju z jezljivimi in slabovoljnimi. Takšnih in podobnih filmsko-dialektičnih nasprotij, ki ustvarjajo temeljno filmsko dinamiko, bi našli v kinematografiji komedij seveda ničkoliko.

In ta ključni, zelo posplošeno opisani vzorec je režiser František Čap inteligentno, s kakovostnim scenarijem, prelil v za tisti čas svežo filmsko zgodbo o treh gimnazijcih na pragu mature in nepričakovanem ljubezenskem zapletu enega izmed njih s hčerjo njihovega profesorja matematike.

In zdaj temeljno vprašanje, ki ga nakazuje naslov pričujoče razprave: zakaj se je režiser odločil postaviti glavnino filmske pripovedi v Ljubljano in ne kam drugam? Kaj mu je lahko Ljubljana kot prostorski okvir oziroma scensko ozadje s kar nekaj prizorišči ponudila takega, česar mu druga slovenska mesta tedaj, morda niti pozneje ne bi mogla? Ali drugače: kakšna se nam kaže Ljubljana v filmski upodobitvi Vesne? Ali torej Ljubljana daje kontrastom, vzpostavljenim v filmski zgodbi, ustrezno dramaturško oporo? Odgovor je pritrdilen.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!