Besedilo poskuša pojasniti nenavadno obliko realizma, ki jo najdemo v filmski teoriji Piera Paola Pasolinija. Film je postavljen ob jezik, saj nas zanima njun odnos do resničnosti. Kako lahko film sploh pomeni, ko pa ne obstaja (in celo ne more obstajati) slovar filmskih podob? Pasolini odgovarja na vprašanje z nenavadno obliko realizma, ki temelji na analogiji filma in sanj. A kljub vpeljavi motiva sanj ne izgubi realizma.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!