Prostor iz zvoka in montažnih rezov: arhitektura v filmih Eme Kugler
Za filme Eme Kugler so po arhitekturno-prostorski plati značilne marmornate palače, puščave in odprtost vesolja, obenem pa z uporabo montažnih prehodov in zvoka spaja različna, med seboj ločena prizorišča v enoten prostor. Ker se njeni filmi ukvarjajo tudi z nastankom vladarske osebnosti, je pomembno opaziti, kako so s tem povezane tudi izolirane, skoraj abstraktne marmorne palače, ki nasprotujejo enotnemu prostoru, saj se vladarji utemeljijo ravno v potlačitvi neznosnih učinkov lastnih odločitev v realnem svetu. Filmi Eme Kugler tako po eni strani težijo k ustvarjanju enotnega prostora iz ločenih prizorišč, po drugi strani pa marmorno abstraktnost poskušajo presegati z odprtostjo v vesolje – to pomeni tudi ukinjanje oz. preseganje samega prostora, ki nima več vektorskih koordinat in ploskovnih omejitev.
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!