Otroci Francoske kinoteke in njenega ustanovitelja Henrija Langloisa so zrasli v številčno in mnogoobrazno pleme. Poleg slovitih starost francoskega novega vala so se v aktivističnem času maja ’68 mladi zbirali v različne skupine; med pomembnejšimi, a manj poznanimi je tudi kolektiv Zanzibar, katerega duhovni vodja je bil eden večjih francoskih cineastov, Philippe Garrel. Politično usmerjeni maoisti in podporniki boljševiške revolucije so avantgardo znova obudili tudi v filmu, podobno je npr. v ZDA v tistem času gibanje American New Cinema. V članku predstavljamo delovanje kolektiva Zanzibar in njegovega vodilnega člana, predvsem ob analizi Garrelovega filma Notranja zareza (La cicatrice intérieure, 1972).

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!