Seksualnost in nasilje, Bertolucci in spominjanja oseminšestdesetega

Izmed vseh spominjanj na revolucionarne procese, ki so kulminirali leta ’68, je bila nedavna retrospektiva italijanskega političnega filma v Cankarjevem domu eden od po obsegu in javni odmevnosti manjših, a programsko močnejših kulturnih dogodkov. Zanimivo je, da je bila štirideseta obletnica ’68, vsaj v bližnji okolici, zaznamovana predvsem s filmskimi (in ne toliko aktivističnimi, medtem ko sta se teoriji približala le precej poljudna članka Mladena Dolarja v Objektivu in Slavoja Žižka v Mladini) dogodki, kot sta bila, poleg omenjene, še retrospektiva nekaterih prelomnih filmov iz tega obdobja v Infoshopu na Metelkovi in Subversive film festival v Zagrebu. Film je bil torej izbran kot osnovni medij spominjanja na leto ’68 in ravno v naštetih treh primerih se je pokazalo, da lahko film ohranja zgodovinski spomin na veliko različnih načinov – v Infoshopu smo tako gledali predvsem dokumentarce, polne izjav in podob iz tistega časa, na SFF so tem dodali še dela klasikov in eksperimentalne filme, na RIPF pa so se v celoti posvetili avtorskemu filmu.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!