Seksualnost, ki ustvari; seksualnost, ki uniči

Prispevek o filmu Assandira (Salvatore Mereu, 2020) razpravlja tako, da ga vpne v avtoričine razmisleke o binarnih opozicijah in med seboj odvisnih paralelizmih, ki se v filmu izražajo preko odnosov moderno – tradicionalno, urbano – ruralno, družina – ekscesna seksualnost. Mereu sicer pripada generaciji sardinijskih filmskih režiserjev, ki poskušajo Sardinijo umestiti onkraj stereotipnih predstav o »zaostalosti« in »nerazvitosti« dežele in njenih prebivalcev, kar režiserju v filmu morda do neke mere uspe, vendar po principu, po katerem se moderno in tradicionalno sicer ves čas dotikata drug drugega, vendar nista resnično združljiva. Assandira v tem smislu še krepi predstave o nezdružljivosti binarnih opozicij, osredinjenih okrog opozicije moderno – tradicionalno, kar lahko osvetli pogled na dva vidika seksualnosti, ki se izrisujeta preko filma: seksualnost, ki je povezana s svetostjo in ustvarjanjem družine na eni, in seksualnost, ki je povezana z obscenostjo in ekscesnostjo na drugi strani.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!