Spodletela telesa: o filmih Ulricha Seidla
Besedilo pristopa k filmom Ulricha Seidla z dveh strani. V prvem delu poskuša z navezavo na portretno fotografijo Diane Arbus pokazati, kako Seidl ustvari podobe, v katerih ljudje za gledalca delujejo ravno obratno, kot se želijo predstaviti. V drugem delu se besedilo osredotoči na telo v Seidlovih filmih. Ravno telo se izkaže za ključni nosilec pomena – pa tudi za točko, v kateri se stakneta dokumentarni in igrani film, saj je telo v oba prineseno iz dejanskega sveta. Telo kot materialno realno in obenem predmet pogleda.
Besedilo je na voljo v pdf obliki: