Filmi Ivana Ramljaka so v formalni konstrukciji precej jasni in izčiščeni, a kljub temu nosijo mnogotero plasti pomenov, občutkov in spominov. Skoznje avtor v pretekliku govori o družbeno-političnem prostoru, ki ga prenaša in prinaša v sedanjost, pod površjem pa ontološko premišljuje o filmskem prostoru in prostoru filma.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!