Srbska režiserka Jelena Gavrilović je v kratkih igranih filmih med letoma 2012 in 2017 kljub svoji mladosti dosegla impresivno raven ustvarjalne zrelosti. Objekt njenega raziskovanja so življenja mladih v urbanem okolju, režiserka pa jih portretira s kombinacijo dokumentaristične spoštljivosti in estetiziranega poveličevanja mladih protagonistov. Članek se osredotoča na avtoričin vizualni jezik in izmuzljiv pripovedni slog, ki se upira zaključkom in povzetkom. Čeprav se je Gavrilovićeva preizkusila že praktično v vseh oblikah kratke filmske forme, prav ti igrani filmi predstavljajo temelj za njeno nadaljnje ustvarjanje.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!