Miha Vipotnik je pionir medijske umetnosti. Melita Zajc ob analizi njegovih novejših filmov (Sočasja [2017]; Smeh [2015]) postavi tezo, da je raziskovanje materialnosti medijev in izraznih možnosti, ki jih ponujajo, stalnica njegove avtorske poetike in njegov glavni zgodovinski pomen. Vpelje koncept dispozitiva, ki obravnava tehno­logije v kontekstu njihove rabe, potem pa v izčrpni analizi Vipotnikovega prvega multimedijskega projekta Videogram 4 (1976–79) pokaže, kako je z raziskovanjem meja radiodifuzne televizije odkril možnosti povsem drugačnih rab od tistih, ki so na televiziji prevladovale takrat. S tem je obogatil govorico umetnosti, hkrati pa prispeval k zavesti o tehnološki pogojenosti medijev in o tem, da ob uveljavljenih rabah vedno obstajajo drugačne, potencialno bolj demokratične, humane in za krea­tivnost odprte rabe, ki jih nikoli ne smemo prenehati iskati.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!