Utøya kot kader sekvenca

Zakaj je kader sekvenca od nekdaj sredstvo realizma? Zakaj rez pomeni trik, njegova odsotnost pa resnico? To so nekatera vprašanja, na katera poskuša besedilo odgovoriti z analizo filma Utøya, 22. julija (Utøya 22. juli, Erik Poppe, 2018). Pri tem izhaja predvsem iz konceptov absorpcije in teatraličnosti, kakor ju je v svoji umetnostni zgodovini razvil Michael Fried, in skuša pokazati, da ima lahko kader sekvenca svojevrsten ne- oziroma celo antirealističen učinek.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!