Vdor hrupa in (ženskega) užitka, upor dominatorskim logikam, patricidne fantazije

Esej se skozi osebne reminiscence, skrite/neskrite, hermetične/odprte spoje različnih doživljanj, čutenj, mišljenj in intuicij namenja osvetliti – ali še bolje, zatemniti – nekaj intersekcij zvoka in podob, glasbe in filma. Pri pisanju in spuščanju skozi filme Meshes Of The Afternoon (1943) Maye Deren, Fuses (1967) Carolee Schneemann ter Fando in Lis (Fando y Lis, 1968) Alejandra Jodorowskega ne gre za enotnost ali striktno teoretsko konsistenco, temveč prej za zvestobo raztreščenosti in kaotičnosti, večglasje in latentno subverzijo spletenih povezav in potencialnosti. Kako lahko določene ideje zvoka, hrupa in glasbe vplivajo na mišljenje teh filmov, prizorov, pristopov in avtorjev?

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!