Sodobni pogled, obtežen z najrazličnejšimi teoretskimi »obrati« – med katerimi smo se v tem prispevku osredotočili na vegetabilni obrat –, se vedno bolj obrača v tisto, kar bi lahko v filmski terminologiji imenovali »mizanscena« ali »ozadje«. Pričujoči prispevek na fragmentiran način predstavi zgodovino in metode filmske reprezentacije vegetalnega življenja ter poskuša sodobno filmsko ustvarjanje usmeriti v smer onkraj zgolj reprezentacije rastline ter iskati načine ne-zgolj-prikazovanja npr. gibanja rastlinske rasti oziroma nagibanja v smer filmske adaptacije rastlinske ne-antropocentrične fitofenomenologije (rastlinske fenomenologije) ter doslednega sledenja oziroma pridružitve t. i. rastlinskemu mišljenju.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!